Zvočna zgodba

Že v vrtcu smo čisto slučajno vpisali ta starejšega v glasbeno uvajanje po metodi Edgarja Willemsa. Tako praktično je bilo, saj so prišli v vrtec in imeli uro kar tam, brez prevažanj in čakanja… krasno :) Med drugim so tam ugotovili tudi to, da ima smisel za glasbo, o čemer se meni niti sanjalo ni. Še bolj pomembno pa je, da je tam vzljubil glasbo. Tako je tudi v šoli nadaljeval s glasbenim poukom in se odločil za igranje klarineta. Seveda ne gre vse z nasmehom in radostjo, saj včasih pač ni najlažje vaditi. Ampak po npr. božičnem nastopu, je ves navdušen in ponosen na delo, ki ga je vložil v nastop skupaj s prijatelji. Tudi, ko opazujem ostale učitelje pri delu z učenci, jih lahko samo priporočim… tako si želimo, da se naši otroci učijo glasbe. Zato hvala Zvočni zgodbi, da tako lepo skrbi za naše najmlajše in hvala ker imam priložnost fotografirati te nepozabne trenutke v odraščanju teh otrok, ki se jih bodo zagotovo spominjali z nasmehom, takim kot se riše na njihovih obrazih danes.